Majhna skupnost, a večja vidnost: med tradicijo, kulturo, spominom in odgovornostjo
Judovsko življenje v Sloveniji je danes v javnosti bolj vidno kot v preteklih desetletjih. To ni posledica številčnosti, temveč vztrajnega dela posameznikov, skupnosti in ustanov, ki judovsko zgodovino in prisotnost ponovno umeščajo v javni prostor kot živo kulturo, verstvo, spomin in zgodovinski del sodobne slovenske družbe.
Osrednjo vlogo ima Judovski kulturni center Ljubljana, ustanovljen leta 2013, ki združuje sinagogo, muzej, gledališče, izobraževalne programe in prostor skupnostnega srečevanja. V sodelovanju z Mini teatrom judovsko zgodovino, kulturo in spomin predstavlja skozi razstave, koncerte, gledališke predstave, filme, predavanja, pogovore, delavnice in mednarodne projekte.
Eden najpomembnejših programov je Festival Hiša strpnosti/Festival strpnosti, razvit v sodelovanju z Brankom Lustigom (1932-2019) preživelim iz Auschwitza in dvakratnim oskarjevcem. Festival s filmi, s pogovori, z razstavami, s koncerti, z gledališčem in s pedagoškimi programi za mlade opozarja na nevarnosti antisemitizma, rasizma, sovražnega govora in zgodovinske pozabe.
Ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Yom HaShoah) in v okviru programa Šoa – spominjajmo potekajo branje imen žrtev, spominske slovesnosti, razstave in izobraževalni programi. Del tega spomina so tudi spotikavci (die Stolpersteine), kamni spomina, vstavljeni v pločnike pred nekdanjimi domovi žrtev.
Skupnost praznuje judovske praznike, od Rošhašanein Jom kipurjado Hanuke, Purimain Pesaha; šabatna srečanja pa ustvarjajo prostor pripadnosti, pogovora in skupnega obeda. Liberalna judovska skupnost Slovenije razvija odprt, vključujočin sodoben prostor judovske verske in kulturne prakse.
Pri oblikovanju sodobnega liberalnega judovskega življenja v Sloveniji je imelo posebno vlogo naše prvo srečanje z reformnim judovstvom prek spletnih prenosov bogoslužij iz Central Synagogue v New Yorku. Čeprav rabinke Angele Buchdahl nikoli nismo osebno spoznali, nam je prav njeno vodstvo odprlo pogled v živ, odprt in sodoben izraz judovstva ter pomembno vplivalo na naše razumevanje liberalne judovske tradicije. To nas je spodbudilo, da smo v Evropi poiskali rabina Alexandra Grodenskega iz Luxemburga, ki je postal rabin naše skupnosti. Kasneje se je razvilo tudi tesno sodelovanje s pokojnim kantorjem Nikolo Davidom iz Münchna, v zadnjih letih pa so naše versko in kulturno življenje obogatili še rabin Tobias Moss in kantorica Lea Kalisch z Dunaja.
Sodobno judovsko življenje je povezano tudi z raziskovanjem zgodovine. Delo raziskovalcev, kot so Irena Šumi, Hannah Starman, Oto Luthar, Marjan Toš, Boris Hajdinjak, Renato Podbersič, Klemen Jelinčič Boeta, Franc Kuzmič, Blaž Vurnik, Janez Premk idr., je bistveno prispevalo k razumevanju judovske prisotnosti, holokavsta in dediščine. Poseben pomen ima Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Judovski kulturni center Ljubljana in Liberalna judovska skupnost Slovenije sta dandanes močno vpeta v regionalni in mednarodni prostor: v skupnosti nekdanje Jugoslavije, v srednjo Evropo, v širšo diasporo in v Izrael. Evropski projekti, festivali, razstave in izobraževalna sodelovanja omogočajo, da slovenska judovska zgodba ostaja del širše evropske judovske izkušnje.
Delovanje poteka v zahtevnih razmerah. Kljub javnemu pomenu Judovski kulturni center Ljubljana in z njim povezani programi nimajo zagotovljene sistemske podpore države ali Mestne občine Ljubljana. V veliki meri so odvisni od donacij, partnerskih sodelovanj ter evropskih in drugih mednarodnih razpisov.
Eden največjih izzivov ostaja boj proti antisemitizmu, ki še vedno živi tako v starih oblikah sovraštva in v novih jezikih spleta, teorij zarote, relativizacije holokavsta in političnih zlorab zgodovine. Zato so izobraževanje o holokavstu, judovski zgodovini, Izraelu, diaspori in sodobnem antisemitizmu bistveni del današnjega judovskega delovanja.
